V Sloveniji se letno diagnosticira več kot 1600 novih primerov raka prostate, kar ga uvršča na prvo mesto med moškimi rakavimi obolenji. Zadnja leta opažamo porast diagnoz, kar je povezano z več dejavniki, ki jih bomo podrobneje razložili v nadaljevanju.
Kaj je rak prostate?
Rak prostate je maligno obolenje, ki se razvije v prostati, žlezi, ki je del moškega reproduktivnega sistema. Nahaja se pod mehurjem, obdaja sečnico in proizvaja semensko tekočino. Rak nastane, ko se celice v prostati začnejo nenadzorovano deliti in rasti. Ker so v zgodnji fazi običajno asimptomatske, je bolezen pogosto odkrita pozno.
Simptomi raka prostate
Simptomi raka prostate so v začetnih fazah pogosto odsotni ali pa so blagi in jih je enostavno spregledati. Mnogi simptomi so podobni tistim pri benigni hiperplaziji prostate (povečana prostata), kar oteži zgodnjo diagnozo.
Najpogostejši simptomi so:
- Pogosto uriniranje, še posebej ponoči.
- Šibek ali prekinjen curek urina.
- Občutek nepopolno izpraznjenega mehurja.
- Kri v urinu ali semenu.
- Bolečine ali pekoč občutek med uriniranjem ali ejakulacijo.
- Bolečine v spodnjem delu hrbta, medenici ali bokih.
Če opazite katerega od teh simptomov, se posvetujte z zdravnikom.
Zakaj je v zadnjih 4 letih toliko več diagnoz?
Število diagnoz raka prostate se je v zadnjem desetletju, še posebej pa v zadnjih štirih letih, občutno povečalo. To ni nujno znak, da je bolezen sama po sebi pogostejša, ampak je porast povezan z izboljšano diagnostiko in večjo ozaveščenostjo.
- Napredna diagnostika in pogostejše testiranje s PSA: Povečano število diagnoz je v veliki meri posledica boljšega in pogostejšega presejalnega testiranja s t. i. PSA testom (testiranje specifičnega prostatičnega antigena). PSA test meri raven beljakovine, ki jo proizvaja prostata, v krvi. Zvišana vrednost je lahko znak raka prostate, čeprav je lahko tudi posledica drugih, nenevarnih stanj.
- Staranje prebivalstva: Ker je rak prostate predvsem bolezen starejših moških (več kot 60 % primerov je diagnosticiranih pri moških, starejših od 65 let), naraščanje povprečne starosti prebivalstva avtomatično vodi v večje število primerov.
- Ozaveščenost in odkrivanje: Vedno več moških in njihovih družin je bolj ozaveščenih o pomembnosti preventivnih pregledov. Zato se moški pogosteje odločajo za obisk zdravnika in testiranje, kar omogoča zgodnje odkrivanje bolezni.
Kdo je v rizični skupini in kaj storiti?
Glavni dejavniki tveganja so:
- Starost: Tveganje se povečuje s starostjo.
- Družinska anamneza: Če je imel rak prostate oče ali brat, je tveganje bistveno večje.
- Genetika: Določene genetske mutacije lahko povečajo tveganje.
Če spadate v katero od rizičnih skupin ali ste starejši od 50 let, se pogovorite z osebnim zdravnikom o smiselnosti preventivnih pregledov in testiranja s PSA. Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena za uspešno zdravljenje.
